Britanski premier Keir Starmer in vodilni predstavniki Evropske unije so ostro kritizirali napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih trgovinskih carin za države, ki nasprotujejo ameriškemu načrtu za priključitev Grenlandije. Starmer je poudaril, da je prihodnost otoka izključno v rokah prebivalcev Grenlandije in Kraljevine Danske, ter situacijo označil za izjemno resno. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem posvaril pred nevarno eskalacijo transatlantskih odnosov in pozval k mirnemu dialogu med zaveznicami, medtem ko se Evropska unija pripravlja na izredni vrh v Bruslju, ki bo potekal 22. januarja. Ameriški finančni minister Scott Bessent je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu morebitne povračilne ukrepe Evrope označil za nepremišljene in pozval k resnemu obravnavanju predsednikovih besed. Napetosti so se dodatno stopnjevale po objavi pisma, ki ga je Trump poslal norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju. V njem je predsednik ZDA zapisal, da se zaradi neprejetja Nobelove nagrade za mir ne čuti več dolžnega delovati v smeri miru, hkrati pa je trdil, da Danska ni sposobna zaščititi Grenlandije pred vplivi Rusije in Kitajske. Evropski odziv ostaja enoten v prepričanju, da ameriški pritiski ne bodo okrepili čezatlantskega sodelovanja, temveč ga bodo zgolj oslabili. Medtem ko se Danska sooča z neposrednimi grožnjami carin, se v širši evropski javnosti krepijo kritike na račun ameriške zunanje politike, ki jo mnogi označujejo za neracionalno. Vrh EU v Bruslju bo ključen za določitev enotne strategije proti najhujši diplomatski krizi v zadnjih desetletjih, ki ogroža stabilnost zavezništva NATO in globalne trgovinske tokove.

Glede na poročanje Financial Times sta Evropska unija in Združene države Amerike blizu trgovinskega dogovora, ki bi uvedel 15-odstotne dajatve na evropski uvoz. Ta dogovor naj bi bil podoben tistemu, ki ga je nedavno sklenil Donald Trump z Japonsko. Če do 1. avgusta ne bo dosežen dogovor, naj bi se EU pripravljala na povračilne ukrepe v vrednosti 93 milijard evrov.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je v Berlinu izrazil ambicijo Bolgarije, da sodeluje pri proizvodnji letal Airbus. Poudaril je, da je Nemčija strateški zaveznik in pomemben gospodarski partner. Hkrati pa se v Bolgariji pojavljajo vprašanja o zaslugah za privabljanje nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall, ki želi v državi zgraditi tovarne za proizvodnjo različnih oborožitvenih sistemov, vključno z barutom, artilerijskimi granatami in morda celo bojnimi droni.

Evropska unija in Združene države Amerike so v nedeljo dosegli ključni trgovinski dogovor, ki obravnava glavne elemente njunega čezatlantskega trgovinskega razmerja. Medtem pa je administracija predsednika Trumpa sklenila nov 550 milijard dolarjev vreden trgovinski dogovor z Japonsko. Ta investicijski paket bi lahko financiral širitev tajvanskih proizvajalcev čipov, kot je TSMC, v ZDA, če bo usklajen z interesi Tokia. Japonski uradniki so poudarili, da bi lahko nova naložbena shema pomagala podpreti gradnjo polprevodniških tovarn v Ameriki.

Nemški kancler Friedrich Merz je pozdravil trgovinski dogovor med ZDA in EU, ki uvaja 15-odstotne uvozne dajatve na evropski izvoz, s čimer naj bi se izognili nepotrebnemu zaostrovanju transatlantskih trgovinskih odnosov. Kljub temu je Merz izrazil željo po večjem zmanjšanju trgovinskih ovir. Po drugi strani pa analitik Bruno Cardoso Reis ocenjuje dogovor kot "zelo slab" in kot znak evropske "šibkosti", saj naj bi šlo za "evropsko kapitulacijo".

Kljub dogovoru med EU in ZDA, evropski sektor vina in žganih pijač ni bil izvzet iz 15-odstotnih ameriških carin, kar je povzročilo razočaranje med francoskimi izvozniki. Ameriški investitorji izražajo zaskrbljenost zaradi novih carin na evropske izdelke.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Evropska unija si prizadeva za znižanje ameriških carin na evropsko jeklo, kar je poudarila pred srečanjem s predstavniki ZDA v Bruslju. EU-komisar Maroš Šefčovič je izrazil, da je na področju jekla in prekomerne proizvodnje še veliko dela, vendar na tem srečanju ne pričakuje dogovora. O tem so razpravljali tudi evropski ministri za trgovino.

ZDA so opozorile Evropsko unijo, da bi lahko njena digitalna zakonodaja škodovala transatlantskim odnosom, razen če bo prenovljena. Ameriški ambasador pri EU, Andrew Puzder, je izjavil, da mora EU dokazati, da njena digitalna pravila ne kaznujejo ameriških tehnoloških podjetij, ali pa jih spremeniti. Washington trdi, da zakonodaja neupravičeno obremenjuje ameriška podjetja.

Članki obravnavajo vprašanje evropske podrejenosti Združenim državam Amerike na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. Poudarjajo, da je Evropa danes bolj odvisna od Washingtona kot kadarkoli po drugi svetovni vojni. Kritizirajo, da je EU, ki naj bi okrepila Evropo proti drugim velesilam, paradoksalno privedla do nasprotnega. Izpostavljajo tudi trgovinski sporazum med EU in ZDA, pri čemer Sabine Weyand iz Evropske komisije odkrito priznava, da pri tem ni šlo za resnična pogajanja.

Na Fakulteti političnih znanosti Univerze v Sarajevu poteka mednarodna konferenca z naslovom "Regionalno sodelovanje v Evropi in transatlantski odnosi: priložnosti in izzivi". Razprava se osredotoča na pravne obveznosti Bosne in Hercegovine do zveze NATO, izzive modernizacije, politične blokade ter izkušnje nordijskih držav. Dogodek poteka v okviru projekta "Evropsko regionalno sodelovanje kot platforma za poglabljanje transatlantskih odnosov".